Na pot tja in nazaj 5

Fotogenični Prilep
5. del - Prilep in Meteora

Napočil je dan, da se odpraviva v Prilep. Z majhnim prehladom ob prihodu v Prilep se odločim, da se dan ali dva odpočijem ter si naberem nove energije. Prilep je čudovit kraj, kjer je na tisoče in tisoče balvanov nametanih po gričevnati planoti.
Poleg hribčkov in kamnov je Prilep tudi majhno mesto, kjer nima nekakšnega strogega centra, obrobje mesta pa je kar precej revno. Ljudje se tu preživljajo s trgovanjem, nabiranjem tobaka in nekateri kaj jaz vem s čim se preživljajo. Ampak se že znajdejo in se imajo dobro. Balvani se nahajajo na obrobju mesta in delujejo kot obzidje. Ogromno jih je in čudovite oranžne barve so. 
 
visoki balvani
Dobra družba je dobra spodbuda. 
Iznajdljivost je dobra tehnika plezanja.

Verjetno se domačini čudijo nam plezalcem kaj počnemo, ampak vsak ima svoje veselje. Ambient je miren in zvok sprehajajočih se koz ter ovc te spremlja ob stiskanju ostrih oprimkov. Veliko balvanov je kar visokih, in za moj okus so te najlepši, saj ob lepo oblikovanih oprimkih in linijah malce ˝pozabiš˝ na višino. Zelo me veseli, da so odkrili Prilep naši Slovenci, pod okriljem našega prijatelja Roka. Hvala Rok in r.i.p. Poskrbeli bomo, da se plezanje razvija in nadaljujemo tvojo-našo vizijo. Dandanes je Prilep ena najbolj popularnih destinacij za plezalce, še posebej slovenske, saj se večkrat letno organizirajo v večje grupe in odpravijo v deželo balvanov, kjer plezajo, čistijo in odkrivajo nove sektorje, razvijajo in delajo naprej.
Ovce na sprehodu.
fotograf v akciji.



Novi problem: fun fun fun.
in kako se spleza fun fun fun??? z nogami naprej???
Plezanje v Prilepu je za čas roctripa  bilo precej v vlažnih in hladnih vremenskih razmerah, ampak se je vseeno dalo nekaj migati. Ko se je Petzlov karavan spet podal na pot, pa se je le naredil sonček, zato sva midva za en dan podaljšala praskanja po makedonskem granitu.

Najlepše pa so ta visoki balvani.
konj je travo, v ozadju pa raste tobak.
večerno dogajanje na roctripu.

Naslednja postaja je sledila Meteora, Grčija. Ko prispeš v Meteoro in zagledaš čudovite zvonaste stolpe, se ne moreš upreti takšni lepoti tega ambienta. Na vrhu gmote stolpov stojijo samostani, kjer slišiš nič in se razgleduješ okoli 360̊ in zagledaš, da je skoraj vsak stolp plezan. Razgled je resnično čudovit iz stolpov, še posebej, ko preplezaš smer in te prijetno obsije topel sonček. Če še niste bili v Meteori, jo priporočam, ker tam najdeš mir in zelo lepo plezarijo po dolgih in zanimivih smereh, ki se jih nikakor ne naveličaš. V Meteori plezaš po konglomeratu, ki je včasih na določenih mestih krušljiv in se ti lahko kaj zlomi. V preteklosti so bile smeri pomanjkljivo opremljene. Danes pa so te klasike večina dobro in varno opremljene (svedrovci), tako da se ni za bat, če slučajno padeš nekaj metrov ali več. Nekatere smeri pa so še vedno ostale za cajtom in so padci prepovedani. Meteora mi je pustila poseben pečat v mojem srcu in se sigurno vrnem na takšen edinstven kraj.
Nekatere smeri pa so tudi kratke.
na poti proti Atenam te soremljajo hektarji bombaža.


Zvonček okupiran s plezalci.





Prihodnjič: pot iz Aten po morju v Turčijo: Bafa,Geyikbajiri in Olympos

Gremo v Turčijo.

Komentarji