ponedeljek, 27. julij 2015

Roter Turm(2702m), plezališče v Lienških dolomitih

Lienški Dolomiti.
Obisk Lienških Dolomitov se definitivno splača, saj lahko v hribovitem svetu počneš vse, od plezanja, pohodništva, kolesarjenja, via ferrate ipd. Dolomitenhutte je izhodiščna točka za hribe in plezališča. Do tja se pripelješ iz Lienza po strmi cesti, ki se vzpne na višino 1600m (cestnina), nato pa pri koči parkiraš. Pet minut od parkirišča se nahaja plezališče v gozdičku. Strme smeri, ki sva jih plezala že pred leti, so zelo prijetne ter plezaš lahko celi dan.
Pot navzgor proti koči 2.
lokacija Roter Turma.
To poletje pa sva izbrala drugi cilj za plezanje, in sicer Roter Turm (2702m), plezališče ki se nahaja tik pod vrhom. Zagrela sva se za obisk odročnega plezališča, z ocenami od 7a do 9a, dolgih tja do 50 metrov, in sva se podala na pot, ki traja 2,5h do stene.


Stena od daleč ne zgleda ravno privlačna in ne tako previsna tako kot od blizu, ampak plezanje po njenih 50-merskih smereh je čudovito. Vem, da ni neka posebna višina, ampak vseeno te malce zadiha. Tokrat sem bolj ali manj varovala Klemena tisti dan, Klemen pa je užival v smereh ter preplezal smeri vse do 8b+ na pogled. Po plezanju smo šli na vrh po via ferrati, ki ni bila ravno opremljena, ampak za nas plezalce to ni takšen problem po 3+ splezati na vrh.
pot na vrh in čakanje vodniške ture.

Skoraj vse smeri so opremljene s kompleti.





Sprehajanja psa.
Vrh Roter Turm.

plezanje po 3+ navzdol, samo da z glavo navzdol.
Po celodnevno avanturi je sledil še sestop v dolino, ki je bil potem nekako sestop po smeri in abzjal pisti. Smer priporočam plezati navzgor in ne navzdol, kot smo jo šli mi. Ampak važno, da smo prispeli v dolino in v koči spila en Wiessbier. To sede po turi v hribih.

v ozadju Roter Turn.
sestop v dolino-malce drugačen.

Prečudovit raz, z odlično kompaktno skalo in lepim razgledom, priporočam.

Zasluženo pivo in krompir.
Lj-Dolomitenhutte= 208km, čez Avstrijo.
Dolomitenhute - Roter Turm=2,5h, po markirani poti za Roter Turm.
Voda= vodnjak 5 min za kočo Dolomitenhutte, 30 minut pred Roter Turnom je snežišče.

Avantura se nadaljuje prihodnjič.

četrtek, 16. julij 2015

South Park, 6c+, 240m v Torre delle madri dei Camosci, Grande Nabois normalna pot in Lago del Predil

Lago del Predil
Ooooo, prečudovite Zahodne Julijske Alpe zmeraj rada obiščem zaradi njihove svežine in izjemne tišine. Še posebej se mi dopade pogled iz vrhov proti Sloveniji, kjer vidiš vse najvišje vrhove naših Alp, in kot da bi se prelivale iz enega v drugega. Doline kot so Rio Bianca, Rio Freddo ter Valbruna, ki sem jo letos prvič obiskala, so zame nekaj posebnega, mogoče kar romantične. Po hribovski turi te mirna gladina Rabeljskega jezera (Lago del Predil)zvabi na kopanje. Stene so tu raznolike in ponujajo številne alpinistične in tudi malce frikovske smeri kot je South Park, ki popolnoma navrtana in zato ne potrebuješ nobenih klinov ali frendov, le kompleti so dovolj. Stena spominja na Dolomite in po kvaliteti malce na naše stene. Meni osebno ni bila zelo kompaktna smer, na lažjih mestih je bila nekoliko krušljiva. Pričakovala sem boljšo kvaliteto.
 40, 41.številka sta drugi smeri, ampak South Park je poleg njiju.
Skrajno desno nad snežiščem je vstop smeri.
V petek popoldne sva se odpravila od doma, vožnja potekala skozi Italijo in po dveh urcah sva bila na izhodišču za Refugio Pellarini. Spakirala rugzake za tri dni in se podala na pot. Naloženi rugzaki za dve nočitvi, ni šale, zato je pot trajala nekoliko počasneje, po 2h in pol sva prispela do velikega balvana, kjer sva si uredila bivak. Ravno prav velik za dva in Barkesa s strehco, tako da nisva bila čisto mokra od nevihte, ki je sledila. Naredila sva si udobno ležišče iz kamnov in spuščenima termarestoma, in preživela čudoviti dve noči.
najin balvan-10 min proč od stene in 2 min stran od vode.
2 minuti proč je bila ledeniška vodica, ki nama je zelo dobro služil. vstop v steno je bil oddaljen približno 10 minut, zato jutranje hitenje je bilo odveč. Vseeno je budilka zvonila ob 5:30 in ob 7:00 pa sva že plezala. Plan je bil iti do vrha na Viš, ampak včasih se plani sproti spremenijo. Plezarija je kar prijetna, mogoče malo manj, ker je bila nevihta prejšnjo noč, in so bili grifi mokri. Dokaj hitro sva bila pri najinemu bivaku in sva imela čas na pretek, kot na primer kopanje v ledeniškem potoku, opazovanje ljudi na ledeniku, ki so napeljevali štrik čezenj, gledanje v nebo in zvezde ter se trankilirat. Moja ocena: v redu skala, kar precej narazen navrtano- malce scary bi rekli.
Skica smeri South park, Angelina in Futurama
Grande Nabois
Za naslednjo turo sva izbrala za sprehajanja psa ter sva se odpravila na vrh Naboisa po normalni poti, ki ima zadnjih 10 metrov neke zajle, ampak nič posebnega. V slabih 2 urah smo dosegli vrh in kondicijski trening je bil odkljukan za tisti dan. Odpravila sva se v dolino. Od tu nimam nobene slikice, ker je telefon in fotlc crknu že prvi dan.
Lago del Predil-Rabeljsko jezero
Meni najlepše jezero daleč naokrog je obvezna postojanka na tistem koncu. Če pa imate možnost za prespat, pa toliko boljše. Ravno pravšnja temperatura jezera te ohladi in še posebej zjutraj ko je mirna gladina, je posebno doživetje s čolnom. Vikenda je konec, zato se avantura nadaljuje naslednjič.
jutranja zbujanje.
in telovadba.
LJ- Valbruna(od tu še 2km do izhodišča)=120km, skozi Kranjsko goro.
LJ-Lago del Predil=120km, skozi Kranjsko goro.
Parkirišče Valbruna – Refugio Pellarini=2h
Refugio Pellarini- najin bivak balvan=20min
Balvan-stena=10min
oprema za plezat= kompleti (7-10) in cviling, gurtne, reverso, matičarke.
Balvan- Nabois=2h
voda= 5minut od parkirišča, 10minut pred Refugijem, 5 minut pred Refugijem, 2 minuti ledeniška voda pod steno.