Pizzo Badile 3308m, the North ridge IV+,1000m



Severni Raz v Pizzo Badile 3308m 

Za vse tiste , ki bi radi šli poleti na prečudovito goro Badile in za tiste, ki niste prebrali članka ali nimate Bete, sem objavila zgodbo in napotke za smer tudi na blogu. Uživajte kjerkoli ste!


UVOD



Dolgo časa sem čakala na podvig tako mogočne gore Piz Badile, ki ti vliva strah in strastno željo po osvojitvi. Moja želja se je letos le izpolnila ter sem zbrala dovolj poguma in osvojila vrh. V planu je bila druga smer, ampak zaradi nestabilnega vremena in mokrote v steni, je naju odvrnila od vstopa v smer Another day in Paradise. Pa vendarle mokrota ni ustavila drugih dveh Slovencev v Cassinovi smeri. Skrajno desno poteka smer po razu, ki je bil suh ter želja po vrhu prevladala in sva se podala proti vrhu.
Preden sva se lotila gore, sem si sama pri sebi odločila, da za osvojitev vrha je potrebno imeti tri izpolnjene pogoje. Tako kot pravi moja sestra Nastja, in sicer: kot prvo dobra fizično-psihična pripravljenost, kot drugo imeti ugodne vremenske razmere in nazadnje še sreča. Za prvo sem poskrbela en mesec pred odhodom v steno ter sva se s Klemenom pripravljala v okoliških hribih. Vreme v gorah je vedno nepredvidljivo, zato tudi tu lahko rečem, da moraš imeti srečo. Ostalo pa je višja sila.

POGORJE Bregaglia

Gora meji Švico z Italijo, kjer na italijanski strani leži meni najlepša dolina Val di Mello. Od tam se mi je rodila želja za osvojitev Badila. Pred leti sva z Nastjo želeli plezati v tej steni, ampak je naju sneg pregnal, zato sem si zaobljubila, da se bom nekoč vrnila ter jo osvojila. Meja med državama poteka po grebenu vse do vrha in severna stena leži v Švici, ki gleda na dolino Bregaglia.
Minilo je kar deset let odkar sem bila nazadnje v teh prečudovitih hribih. Obožujem plezanje po granitu saj ta stil in tip kamna meni pisan na kožo. Hrapave plate in pravilno oblikovane poči so resnično zame narejene.

parking Laret.

POT V ŠVICO IN DOSTOP DO BAZE


V torek, 28.7.2015 popoldne sva s Klemenom prispela v dolino Bergaglia na izhodiščno točko Laret. Parkirišče Laret se nahaja na višini 1350 m, kjer se lepo razpakiraš in pripraviš za vzpon. Za vzpon sem sestavila tri dnevni plan. Naslednje dopoldne sva se lepo na počasi odpravila proti gori. Približno po uri in pol po strmi ter stopničasti potki sva se vzpela do koče Sacs Furä 1904 m. Od tu naprej pa dostopaš po belo-modrih markirani potki do lastnega baznega tabora. Pol urice od koče sva si izbrala in uredila prenočišče. Kar nekaj navez je bilo tisti dan, ki so si postavljali šotore, midva pa sva improvizirala s plahto in bivak vrečo. Pri postavljanju baze moraš biti pozoren pri izbire travnate podlage, da ne boš po dežju plaval v bazenu. No tokrat sva imela nekoliko sreče, in sva bila samo vlažna in ne čisto poplavljena. Po dveh urah dežja se le zjasni in v prelepem sončnem zahodu se vsi pripravljamo na spanec.
Dostop do baze: cca. 3h.

kam vodi pot.
pot do koče in v dolino.
koča Sacsfura.
Baza in čuvaj Barkues.
čakanje na jutro in prenehanja dežja.

PLEZANJE Severni Raz,3-5a 1000m


Ob 4:00 je zazvonila budilka. Nič se še ni danilo, ampak ropotanje sosedov ter zvoki gorilnika te počasi prebujajo. Obvezno zajtrkovanje in pitje kapučina, potem še zadnje priprave na odhod v steno se nekoliko zavlečejo. Od baze do stene te vodijo možici, ki te po eni uri po kar precej strmih ploščah in mimo lepih spavališč ter snežišč pripeljejo na točko 2590m. Od točke 2590 odločiš, ali greš levo in se spustiš na polico, kjer plezaš Cassinovo smer in Paradise, ali pa greš naravnost navzgor po Severnem razu. Ob 7:00 sva že plezala raz in sledila šestim navezam, ki smo usklajeno plezali eden za drugim. Torej za logistiko je bilo poskrbljeno. Smer je  lepo opremljena s sidrišči na vsakih 30-35 metrov, med raztežaji se najde tudi kakšen sveder. Le proti vrhu, ko se raz spremeni v prečenje po gigantskih nestabilnih balvanih, jih nekoliko zmanjka, in zato potrebuješ nekaj zatičev ter frendov. Po 8 urah od najine baze doseževa vrh 3308 metrov visoke gore. Resnično sem bila srečna za osvojitev te mogočne gore. Ni ne vem kakšna višina, ampak sama gora je nekaj posebnega zame. Ob 13-ih je padla odločitev, da isti dan sestopava iz gore in ne spiva v bivaku tik pod vrhom ampak v najini bazi, kjer naju čaka čuvaj Barkes.
pot do smeri.
Prvi sončni žarki in vstop v smer.
raz.
po razu proti vrhu
midva pa precej bolj zgovorna in vesela

SESTOP PO SMERI


Dve varianti sta za sestop iz Badila, in sicer ena na italijansko stran, ki je krajša in bolj udobna, druga pa po smeri, po razu, ki sva jo bila primorana izbrati zaradi psa in avta v dolini. Sestop po razu je kompleksen, ki zahteva izredno previdnost na grebenskem vrhu,  kjer so več-tonski balvani naloženi eden na drugega, ti pa se moraš izogibati njihovim težnostnim silam. Sosednja gora Piz Cegnalo se stalno podira in leta 2011 je bil ogromen podor ter sprehajanje okoli stene in plezanje v njej prepovedano. Kar 8 ur sva potrebovala za plezanje in spuščanje po smeri. Z nekaj zatikanj štrika in spuščanju ob toči, iskanje poti v meglici strel sva le nazadnje našla bazni tabor, kjer je najin čuvaj pridno spal. Nevihta ni popuščala in sva vsa premočena in premražena morala najti novo streho, en velik in edini balvan, kjer sva se udobno namestila in prenočila mokro noč.

Gravitacijski balvani na razu proti vrhu Badila.
rikverc po smeri.

SESTOP V DOLINO


Jasno jutro in pešačenje novih navez te prebudijo. Prijeten sonček pa te lepo ogreje in pozabiš na vlažno noč. Sledilo je dopoldansko sušenje vsega kar sva imela s seboj. Okoli opoldneva sva sestopila v dolino in kot pravi alpinisti pravijo: ˝Tura se začne s kavico in konča s pivom v dolini.˝
life straw - piješ lahko iz vsake luže.

LOGISTISTIKA IN NAPOTKI


KJE: na meji med Švico in Italijo, iz doline Val di Mello se lepo vidi.
KOLIKO ČASA: dostop do baze +plezanje smeri+sestop v bazo+ sestop v dolino =3+8+8+2= 21h. Če prišteješ 2 nočitvi in počitke, pa 3 dni.
OPREMA: 8 kompletov, 5 frendov (Max.vel.št 2), matičarke, štrik cviling 2*50m, gurtne. Za oblečt: puhovka, gtx jakna, gtx nizke superge, kapa in rokavice, bivak vreča, ki jo nisva potrebovala v steni.
VODNIČEK: Schwez Plaiser Sud, info: http://www.sascfura.ch/en/klettern.html
PITNA VODA:  Pred rampo za Laret. To je nekaj km pred izhodiščno točko (P), nato pri koči Sacs Furä je vodnjak(2h iz P), sledijo potočki vse do stene, ki jo je potrebno prekuhavati ali filtrirati. Če pa dežuje, je voda vsepovsod. Midva sva pila kar deževnico.



Pizzo Cegnalo se stalno podira.
Vrh in komaj zgovorni švicarji.
sušenje opreme po nevihti.

odsev Pizzo Badile

Komentarji

  1. super,zelo sem ponosna na vas,rada vas mam,tak deržatj,dokler moči ne zmanka,ŽIVLJENJE...,in tako kratko i mnogo še potrebno naredititi i GLAVNOE pustitj svoj sled za saboj!TO JE TO!

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar